1.5 Opis te knjige

Ta knjiga napreduje s štirimi širokimi raziskovalnimi načrti: opazovanje vedenja, postavljanje vprašanj, izvajanje eksperimentov in ustvarjanje množičnega sodelovanja. Vsak od teh pristopov zahteva drugačen odnos med raziskovalci in udeleženci, vsak pa nam omogoča, da se naučimo drugačnih stvari. To pomeni, da če postavljamo vprašanja ljudem, se lahko naučimo stvari, ki jih ne moremo naučiti le s spremljanjem vedenja. Podobno, če izvajamo poskuse, bi se lahko naučili stvari, ki jih ni bilo mogoče le s spremljanjem vedenja in postavljanjem vprašanj. Nazadnje, če sodelujemo z udeleženci, se lahko naučimo stvari, ki jih ne bi mogli učiti, če jih opazujemo, jim postavljamo vprašanja ali jih vnašamo v eksperimente. Ti štirje pristopi so bili uporabljeni v nekaterih oblikah pred 50 leti in prepričan sem, da bodo vsi še vedno uporabljeni v kakšni obliki že 50 let. Po posvetovanju z vsakim pristopom, vključno z etičnimi vprašanji, ki jih postavlja ta pristop, bom posvetil celotno poglavje etiki. Kot je opisano v Predgovoru, bom glavno besedilo poglavij čim bolj čisto in vsa poglavja se bodo zaključila z razdelkom »Kaj naj beremo naprej«, ki vključuje pomembne bibliografske podatke in kazalnike za podrobnejše material.

Če pogledamo naprej, bom v poglavju 2 (»Opazovanje vedenja«) opisal, kaj in kako se lahko učenci naučijo opazovanja vedenja ljudi. Zlasti bom osredotočil na velike vire podatkov, ki jih ustvarijo podjetja in vlade. Odkritje od podrobnosti katerega koli posebnega vira, bom opisal 10 skupnih značilnosti velikih virov podatkov in kako ti vplivajo na sposobnost raziskovalcev za uporabo teh podatkovnih virov za raziskave. Nato bom ilustriral tri raziskovalne strategije, ki jih je mogoče uporabiti za uspešno učenje iz velikih virov podatkov.

V 3. poglavju (»Vprašanja za vprašanja«) bom začel s prikazovanjem, kaj se lahko naučijo, tako da se preselijo izven že obstoječih velikih podatkov. Še zlasti bom pokazal, da se s postavljanjem vprašanj za javnost raziskovalci lahko naučijo stvari, ki jih ne morejo preprosto naučiti s samo opazovanjem vedenja. Da bi organizirali priložnosti, ustvarjene v digitalni dobi, bom pregledal tradicionalni okvir skupne napake. Nato bom pokazal, kako digitalna doba omogoča nove pristope k vzorčenju in intervjuju. Na koncu bom opisal dve strategiji za združevanje podatkov iz raziskav in velikih podatkovnih virov.

V poglavju 4 ("Izvajanje poskusov") bom začel s prikazovanjem, kaj se lahko naučijo, ko se premaknejo nad opazovanjem vedenja in postavljajo anketna vprašanja. Predvsem bom pokazal, kako lahko randomizirani nadzorovani poskusi, kjer raziskovalec posreduje na svetu na zelo specifičen način, omogoči raziskovalcem, da se seznanijo z vzročnimi razmerji. Primerjal bom vrste poskusov, ki bi jih lahko naredili v preteklosti, s tipi, ki jih lahko naredimo zdaj. S tem ozadjem bom opisal kompromise, ki so vključeni v glavne strategije za izvajanje digitalnih eksperimentov. Na koncu bom zaključil z nekaj nasveti o tem, kako lahko izkoristite moč digitalnih eksperimentov, in opisal bom nekaj odgovornosti, ki jih prinaša ta moč.

V poglavju 5 ("Ustvarjanje množičnega sodelovanja"), bom pokazal, kako lahko raziskovalci ustvarijo množično sodelovanje - kot so množično poučevanje in znanost državljanov - za socialne raziskave. Z opisovanjem uspešnih projektov množičnega sodelovanja in z zagotavljanjem nekaj ključnih organizacijskih načel upam, da vas prepričam o dveh stvareh: prvič, da se lahko množično sodelovanje izkoristi za družbene raziskave, in drugič, da bodo raziskovalci, ki uporabljajo množično sodelovanje, težave, ki so se prej zdele nemogoče.

V poglavju 6 ("Etika") bom trdil, da raziskovalci hitro povečujejo moč nad udeleženci in da se te zmogljivosti spreminjajo hitreje od naših norm, pravil in zakonov. Ta kombinacija naraščajoče moči in pomanjkanje soglasja o tem, kako naj bi se ta moč uporabila, pušča dobro razumevanje raziskovalcev v težkem položaju. Da bi rešili ta problem, bom trdil, da morajo raziskovalci sprejeti pristop, ki temelji na načelih . To pomeni, da bi morali raziskovalci oceniti svoje raziskave z obstoječimi pravili, ki jih bom sprejel v skladu s splošnimi etičnimi načeli. Opisal bom štiri uveljavljena načela in dva etična okvira, ki lahko pomagata pri odločitvah raziskovalcev. Nazadnje bom razložil nekaj posebnih etičnih izzivov, za katere pričakujem, da se bodo raziskovalci v prihodnosti soočili, in ponudil bom praktične nasvete za delo na področju z neizmerno etiko.

Nazadnje, v poglavju 7 ("Prihodnost") bom pregledal teme, ki se vodijo skozi knjigo, in jih nato uporabite za špekulacije o temah, ki bodo v prihodnosti pomembne.

Socialne raziskave v digitalni dobi bodo združevale tisto, kar smo storili v preteklosti z zelo različnimi zmožnostmi prihodnosti. Socialne raziskave bodo tako oblikovale socialni znanstveniki in znanstveniki. Vsaka skupina ima nekaj, kar lahko prispeva, in vsak ima nekaj za učenje.