2.5 Faaiuga

o faamatalaga Big soo se mea, ae faaaoga i ai ma isi ituaiga o faamatalaga observational mo suesuega faaagafesootai e faigata. I lou iloa ei ai se mea e pei o se leai se saoloto meatotino aiga o le aoauli mo le suesuega: pe afai e te le tuu i totonu o se tele o le galuega o le aoina mai o faamatalaga, ona o loo e atonu o le a le i ai e tuu i totonu o se tele o le galuega iloiloina lau faamatalaga po i le mafaufau e uiga i mea i se fesili manaia e ole atu i le faamatalaga. Faavae i le manatu i lenei mataupu, ou te manatu o loo i ai ala e tolu autu o punaoa faamatalaga tele o le a sili ona taua mo suesuega faaagafesootai:

  • empirically adjudicating le va tauva valoaga tau o ni faaupuga. Faataitaiga o lenei ituaiga o galuega e aofia ai Farber (2015) (avetaavale New taavale York) ma King, Pan, and Roberts (2013) (faʻasenesoga i Saina)
  • fua lautele faaleleia mo faiga faavae e ala nowcasting. O se faataitaiga o lenei ituaiga o galuega o Ginsberg et al. (2009) (Google faiga fulū).
  • fuaina aafiaga causal ma suesuega faalenatura ma fetaui i ai. Faataitaiga o lenei ituaiga o galuega. Mas and Moretti (2009) (matamata aafiaga i le fua) ma Einav et al. (2015) (aafiaga o le amataga tau i auctions i eBay).

Le tele o fesili taua e mafai ona faailoa mai i le sailiga o le soifuaga lautele o se tasi o nei mea e tolu. Ae peitai, e masani lava o nei auala manaomia suesue e aumai a tele i le faamatalaga. A le mea e Farber (2015) manaia o le uunaiga faʻalemafaufau, mo le fua. O lenei uunaiga faʻalemafaufau e sau mai fafo atu o le faamatalaga. O lea la, mo i latou e lelei i le fesili atu o nisi ituaiga o fesili suesuega, punaoa faamatalaga tele e mafai ona lava fua.

Mulimuli ane, nai lo le manatu-tulia suesuega o ni faataitaiga (lea ua le taulai atu i le mataupu lenei), e mafai ona matamata ai le tusiga ma fatu theorizing tulia-empirically. O lena mea, e ala i le faaputuga faaeteete o mea moni o ni faataitaiga, mamanu, ma le paso, e mafai ona tatou fausia manatu fou.

O lenei isi, faamatalaga faamauina-muamua auala e manatu e le fou, ma sa sili ona malosi articulated e Glaser and Strauss (1967) ma o latou valaau mo teori faavaeina. O lenei faamatalaga-muamua faiga, ae peitai, e le faapea "i le iuga o le teori," e pei ona fai mai e le tele o le tusitala o loo siomia ai suesuega i le tausaga faafuainumera (Anderson 2008) . Nai lo lena, o suiga o le siosiomaga o faamatalaga, e tatau ona tatou faamoemoe o se toe faapaleni i le sootaga i le va o manatu ma faamatalaga. I se lalolagi taugata ai le aoina o faamatalaga, e faia e uiga i na aoina le faamatalaga o manatu fautua atu o le a sili ona aoga. Peitai, i se lalolagi lea ua leva ona avanoa mo le saoloto tele aofaiga o faamatalaga, e faia e lagona e taumafai foi se faamatalaga-muamua auala (Goldberg 2015) .

A o ou faaalia i lenei mataupu, e mafai ona aoao e suesue a le tele e ala i le matamata i tagata. I le isi mataupu e tolu, o le a ou faamatala ai le ala e mafai ona tatou aoao mea e sili ma eseese pe afai tatou te fetuunaia o tatou faamatalaga aoina ma fegalegaleai ma tagata tonu i le fesili atu ia i latou fesili (Mataupu 3), tamoe suesuega (Mataupu 4), ma e oo lava e aafia ai i latou i le faagasologa o suesuega tuusao (Mataupu 5).